prvi...

kako že pravijo? vse je enkrat prvič.. in tako tudi jaz pišem tole zadevo, ki so jo poimenovali blog.. karkoli že to pomeni :) oziroma lahko uporabim celo glagol, kot me je poučila wikipedia, da blogam.. neverjetno a?

sicer pa... za prvič se spodobi, da povem nekaj o sebi kajne? to je pa kar naporna zadeva.. kaj povedat, da ne poveš preveč in kako povedati, da te ostali razumejo? no ja, saj sploh ne zahtevam, da me kdo razume.. zakaj bi me pa? kljub temu pa.. kaj torej povedati? zadnjič smo imeli na fakulteti vaje, ki so bile mimogrede izredno uporabne, za razliko od mnogih drugih, kjer samo komaj čakaš, da bo že konec in da ti ja ne bo potrebno česa reči.. to je pa res ena najbolj zorpnih zadev.. izražanje svojega mnenja.. toliko dilem.. kaj si bo mislil oni in kaj drugi in kaj za hudiča bo potem mislila sestra od fanta od najboljše prijateljice od... hmmmm, koga že? no, res je naporno življenje, če moraš izražati svoje mnenje.. in če mi dovolite, bi ga občasno izrazila.. saj samo v kakšnem stavku, da ne bo izgledalo, da sem ne vem kako samozavestna in pogumna, da si upam kar takole izražati svoje mnenje... in ga upam celo zapisati.. hjoj, moram paziti kaj govorim, konec koncev lahko še kdo uporabi tole proti meni.. potem pa gorje mi :)

kje sem že ostala? aha pri vajah, ki smo jih meli zadnjič... no tam smo "govorili" med drugim tudi o osebnem prostoru... in kaj naj bi bilo to? dobesedno prostor okrog nas.. vstop vanj pa imajo samo določene osebe.. širina tega prostora se seveda razlikuje od osebe do osebe.. sama sem premišljevala o tem, da imamo tudi na internetu nek osebni prostor, v smislu.. do katere mere se upam razgaliti, komu povem svoje ime, navade.. in tale blog je na nek način ponudba za vstop v moj osebni prostor.. saj, če znaš brati med vrsticami lahko o nekom kar nekaj izveš.. ti je že uspelo kaj ugotoviti o meni? ;) no, profesorica v srednji šoli bi zagotovo rekla, da je tale uvod čisto predolg.. ampak naj bo, saj na blogu lahko pišem tako kot sama želim.. :)

o meni torej.... obožujem tornade.. sedaj si gotovo mislite, ja fino, ampak kaj mi ta podatek pove.. v bistvu marsikaj.. čisto preprosto lahko stanje v moji glavi povežem s tornadi.. in se mi zdi, da gre tu za neko identifikacijo.. zato tudi tak naslov moje strani.. vrtinec misli.. ki so vse prevečkrat ostale skrite.. taka namreč sem.. oziroma sem bila.. sem še? vse prevečkrat ja.. ampak naj bo tale blog kot nekaj, kamor lahko zapišem vse misli, ki se mi tako zvesto podijo po glavi.. in čeprav tornado ruši vse pod seboj.. moj namen ni tak.. kot sem že rekla izražanje svojega mnenja.. na malo drugačen način..

hvala za branje, če vam je uspelo priti do konca.. predvidevam, da je marsikoga prevzela neverjetna želja po tem, da bi malo zadremal ali pa da bi dal to stran med prepovedane, da se sploh obiskujejo zaradi prevelikega upada delovne storilnosti.. no, ja, kakorkoli že... se priporočam še v naprej za branje.. in komentiranje seveda.. drugič pa napišem nekaj o letu, ki mi je najbolj spremenilo življenje do sedaj.. usodno leto.. 2007.. 7 naj bi bila moja srečna številka.. morda pa res.. več o tem pa drugič...

p.s.: excalibur.. ljubim te <3.. hvala, ker si :*